Guverner francoske centralne banke in član Sveta Evropske centralne banke (ECB) François Villeroy de Galhau je v torek opozoril, da bi bila brez uvedbe digitalnega evra resno ogrožena gospodarska suverenost Evrope. Po njegovih navedbah je digitalizacija plačilnega sistema nujna za ohranitev neodvisnosti evropskega finančnega prostora v odnosu do tujih ponudnikov in tehnoloških velikanov. Evropska unija namerava digitalni evro uvesti do leta 2029, pri čemer poudarja pomen zaščite zasebnosti in varnosti plačil. Digitalna valuta bi delovala kot dopolnilo gotovini in bi omogočila varnejše ter učinkovitejše transakcije znotraj območja z evrom. Villeroy de Galhau je izpostavil, da digitalizacija valute ni zgolj tehnološka nadgradnja, temveč strateška nuja za ohranitev vloge evra v globalnem gospodarstvu.

Par Dafroza in Alain Gauthier ter civilna skupina za Ruando so vložili tožbo proti Banque de France zaradi domnevne vpletenosti v genocid in zločine proti človečnosti. Banka naj bi odobrila nakazila, ki naj bi bila uporabljena za nakup vojaške opreme za genocidne sile. Banko sumijo, da je potrdila več prenosov sredstev, ki so morda olajšali nakup orožja.

Francoska banka napoveduje upočasnitev gospodarske rasti na 0,2 % v zadnjem četrtletju leta. Aktivnost se je prejšnji mesec povečala v industriji, medtem ko je bila rast v gradbeništvu in tržnih storitvah bolj zmerna.

Guverner francoske centralne banke François Villeroy de Galhau je opozoril, da bo politična in proračunska negotovost v Franciji državo stala najmanj 0,2 odstotne točke gospodarske rasti. Poleg domače negotovosti na francosko gospodarstvo vplivajo tudi mednarodne razmere, kot so vojna v Ukrajini in ameriški protekcionizem, ki bi lahko skupno zmanjšale gospodarsko rast za 0,5 odstotne točke. Institucija je prvotno za leto 2025 napovedovala vsaj 0,7-odstotno rast.

Guverner Banque de France, François Villeroy de Galhau, je opozoril, da Franciji grozi "progresivno dušenje" gospodarstva. Kljub temu je poudaril, da državi ne grozi bankrot. Opozorilo prihaja v času, ko je bonitetna agencija Moody's ohranila bonitetno oceno Francije, a s negativno napovedjo. Villeroy de Galhau je v intervjuju za La Croix izrazil zaskrbljenost glede stanja javnih financ.

Po vlomu v Louvru so iz varnostnih razlogov pod policijskim spremstvom v trezor Francoske banke preselili še en del draguljev, ki niso bili ukradeni. Preiskava o ukradenih draguljih še poteka.

Nezadovoljstvo in preobremenjenost zaposlenih naj bi botrovala samomoru delavca v podružnici Banque de France v Puy-de-Dômeu novembra lani. Zunanja analiza, ki jo je naročil CSE Banque de France, je pokazala, da je delavec redno izražal težave z delovno obremenitvijo. Vodstvo banke sicer te ugotovitve zanika.

Obrestna mera francoskega varčevalnega računa Livret A se bo 1. avgusta 2025 znižala na 1,7 %, kar je najnižja raven po letu 2009. Hkrati se je po večletni rasti leta 2025 zmanjšalo število ljudskih varčevalnih računov (LEP), ki so namenjeni gospodinjstvom z nizkimi dohodki. Francoska centralna banka (Banque de France) kljub temu upa, da bo ob padcu obrestne mere Livreta A privlačnejši LEP, ki ponuja 2,7-odstotno obrestno mero, spodbudil rast števila imetnikov na 12,5 milijona do konca leta, v primerjavi z 11,9 milijona v letu 2024. Banke so pozvane k večjemu trudu pri ponujanju LEP-jev upravičenim strankam.

Guverner Francoske centralne banke, François Villeroy de Galhau, je poudaril, da so napovedi glede proračuna 2026, ki jih je predstavil François Bayrou, 'dobra smer'. Obenem je opozoril, da ni enostavnih rešitev za zmanjšanje francoskega čezmernega deficita in da bo vsako odlašanje povzročilo večje bolečine in zahtevalo večje napore. De Galhau je poudaril, da je nujno, da se država čim prej spopade z javnimi financami.